Kam smo prišli?
Kaj smo pustili za seboj?
Kam gremo?

Izhodišče predstave je besedilo Heinerja Müllerja Opustošena obala Medeamaterial Pokrajina z argonavti. To je pogorišče mest, pokrajina trupel in razbitina politik, neizbežnost ponavljanja v zmeraj katastrofičnem vidiku Časa, Zgodovine, Človeka, nepreglednost citatov, asociacij, podob in zgodb, podoba prasveta in modernega sveta in vsakega svetov, monumentalno besedilo, ki je vendarle okvir zgodbi dveh ljudi, dveh ljubimcev, izdajalcev, maščevalcev, (samo)uničevalcev. Making Medea je iskanje lastne identitete, poetike, politike, iskanje samopotrditve, iskanje smisla in vrednosti tega, kar delam(o).